Konjičkove delavnice

Konjičkove delavnice so namenjene otrokom v starosti od 6 do 11 leta starosti. Potekajo med prvomajskimi, poletnimi in jesenskimi počitnicami.

Več o delavnicah za otroke

Konji v igri, druženju in soočanju z otroki nastopajo kot pedagogi, ki vzgajajo na skorajda samoumeven način in otrokom omogočajo, da:

• iz ljubezni in pozornosti do živali premagajo sami sebe, saj konj potrebuje nego in hrano vsak dan, neodvisno od vremena in brez izjem,
• v obojestranskem pristnem stiku pridobivajo tako pozitivne kot negativne izkušnje,
• krepijo odgovornost,
• kvalitetno preživljajo prosti čas,
• pridobivajo znanja o živalih,
• se družijo z enako mislečimi vrstniki in vzpostavijo iskrena prijateljstva.

Namen konjičkovih delavnic je spoznavati konja v celoti, kajti to je pogoj za primerno in varno sodelovanje z živaljo, ki je velika in močna, hkrati pa zelo nežna in občutljiva. Konj nam lahko postane zvest prijatelj, če spoznamo njegovo naravo in značaj in se naučimo z njim primerno ravnati. Otrokom želimo postopoma približati način razmišljanja konja in pravilen pristop, da se med človekom in konjem razvije obojestransko razumevanje in zaupanje.

Tako prve stike vzpostavljamo tako, da konja najprej le opazujemo v naravnem okolju, kako živi v čredi, kako se vede in počuti in kako se z drugimi konji spoznava in sporazumeva . Nato se s konji spoznavamo še mi, jim ponudimo roko, da si zapomnijo naš vonj in jih pobožamo, ter občutimo njihovo mehko dlako in toplino telesa. Zatem se lahko učimo tudi o negi in konja očistimo, kot to počnejo tudi prijateljski konji med seboj v čredi. Zdaj ko nas konj že malo pozna, ga poskusimo voditi na povodcu, kasneje pa tudi na vajetih, ko ga zajahamo - enkrat s sedlom, drugič brez. Ob tem se vedno znova poskušamo postaviti v konjevo kožo in podoživljamo občutke, ki jih ima konj z nami, ko se vedemo pravilno ali pa takrat ko, četudi nehote, ravnamo tudi neprimerno.

Več slikovnega gradiva pa lahko najdete tudi med našimi reportažami.

Otroci in konji

Otroci se pogosto spontano sporazumevajo z živalmi. Navadno so tako radovedni in potrpežljivi, da s konjem preživljajo ure in ure, ga božajo in se z njim pogovarjajo. Otroška ljubezen do konjev je tako naravna in iskrena, da so te živali zanje pripravljene narediti stvari, ki jih za odrasle niso.

Majhni otroci so konjem pogosto pri srcu, ker so nenavadno prijazni in lažji jahači od odraslih. Veliko konj še posebej pazi na otroke. Včasih se celo vedejo kot varuške. Z njimi so zelo nežni in izredno previdni, na primer, če mlad jahač začne drseti iz sedla, se ustavijo, da ne bi padel.

Vez s konjem in jahanje sta pomembni izkušnji v osebnosti rasti številnih otrok. Včasih je dovolj že sam občutek sedenja na konjevem hrbtu. Z obvladovanjem težavnih položajev premagujejo strahove in negotovost. Spoznajo, da se tudi te velike živali včasih odzovejo s strahom in da lahko pomirijo plahega konja. Moč, ki se je otrok s tem zave, je lahko zelo koristna tudi sicer v življenju, v šoli in v odnosih s prijatelji. Hkrati spoznavajo, kje so njihove in konjeve meje. Naučijo se, kako se gradi pravo prijateljstvo, spoštovanje in samospoštovanje. Ugotovijo, da ima vsak konj drugačno osebnost in da je sporazumevanje uspešno le, če upoštevajo konjeve posebnosti.

Jahanje krepi potrpljenje, samoobvladovanje in zbranost. Ponavljanje vaj in osredotočanje na naloge krepi dovzetnost za novosti, radovednost, odločnost in vztrajnost pri premagovanju ovir ter spodbuja sposobnost učenja tudi pri drugih dejavnostih v življenju.

Obstaja veliko neverjetnih zgodb o otrocih in konjih. Otrok, ki je govoril le s člani svoje družine, je v uho islandskega konja zašepetal: »Koraaaaak«. Ko se je konj začel premikati, je bilo dečkovega »molka« konec in lahko je govoril s komerkoli. Zamenjava modrega nasveta »Otroci morajo brati pravljice« z »Otroci morajo jezditi konje« se morda zdi pri sodobnem načinu življenja v mestu prevlečena za lase. A ko otrok spozna in vzljubi konja, se mu odprejo vrata v svet novih možnosti.